Dom in udobje

Skandinavske skrivnosti čiščenja: zakaj so njihovi domovi vedno čisti

Fotografija: iz odprtih virov

Nasveti za tiste, ki so naveličani nenehnega čiščenja: skandinavske izkušnje

Fenomen popolne strukture hiš prebivalcev Norveške, Švedske in Danske pogosto osupne tujce. Zdi se, da domačini za čiščenje ne porabijo prav nič časa, kljub temu pa so njihova stanovanja videti brezhibno. Prava skrivnost ni v posebnih čistilnih sredstvih ali ultramoderni tehnologiji, temveč v sistematičnem pristopu k organizaciji prostora in stvari.

Zavestni minimalizem kot temelj reda

Prva stvar, ki vas v skandinavski notranjosti preseneti, je velika količina prostega prostora. To ni le poklon modi, temveč globoko praktična rešitev. V domovih ni prostora za naključne predmete, ki jih hranimo “za spomin” ali “za vsak primer”. Če predmeta ne uporabljamo že več mesecev, se ga brez oklevanja znebimo – ga prodamo, podarimo v dobrodelne namene ali recikliramo. Vsak nepotreben predmet je dodatna površina za nabiranje prahu in vir vizualnega hrupa.

Skandinavci strogo upoštevajo pravila ravnovesja – pojav nove stvari samodejno pomeni, da mora stara zapustiti hišo. Ta pristop preprečuje, da bi omare postale prenatrpane, balkoni pa skladišča nepotrebne krame.

Pravila shranjevanja in izbira barv

Posebna pozornost je namenjena skritemu skladiščenju. Večina gospodinjskih predmetov v skandinavskih stanovanjih je skrita za praznimi površinami vgradnih omar. Odsotnost odprtih polic z majhnimi drobnarijami močno olajša vzdrževanje: veliko hitreje je obrisati eno gladko površino od tal do stropa kot očistiti na desetine skodelic ali kipcev.

Tudi barvna shema deluje na čistočo. Zaradi svetlih odtenkov – bele, sive, bež in naravnih barv lesa – je prah manj viden. Zaradi uporabe praktičnih in na obrabo odpornih materialov je prostor urejen z minimalnim naporom.

Higiena vhodnega prostora in minimalno število tekstila

Umazanija preprosto ne pride v hišo zaradi strogega pravila: ulične čevlje vedno pustite pred vhodom. To velja tako za gostitelje kot za goste, zaradi česar tla ostanejo čista veliko dlje časa.

Poleg tega Skandinavci čim manj uporabljajo tekstil. Namesto težkih zaves, številnih preprog in okrasnih blazin, ki kopičijo alergene in vonjave, se odločijo za lahke tkanine ali jih popolnoma opustijo v korist svežega zraka.

Kultura vsakodnevnih navad in odnos do vsakdanjega življenja

V Skandinaviji se red vzdržuje vsak dan z majhnimi koraki – nekaj minut zjutraj in zvečer preprečuje nabiranje umazanije. Hkrati pa ni kulta sterilnosti – hiša mora biti prijetna za bivanje, ne sme pa spominjati na operacijsko dvorano. Prah ali majhen nered ne veljata za katastrofo ali vzrok za stres.

Otroci se že zgodaj začnejo ukvarjati z gospodinjskimi opravili in odgovornost za svoj prostor sprejmejo kot naravni del življenja. V kombinaciji z uporabo majhnih količin univerzalnih okolju prijaznih čistilnih sredstev je s tem pristopom gospodinjsko delo enostavno in prijetno.

Tako čistoča v skandinavskem smislu ni rezultat junaških prizadevanj s krpo v roki, temveč posledica dobro premišljenega sistema, v katerem se pogoji za umazanijo preprosto ne ustvarjajo.

Jmenuji se Alexandra Flašarová a už od dětství jsem milovala sladkosti. Mým snem bylo stát se výrobkyní zmrzliny, ale osud mě zavedl jiným směrem. Moje vášeň pro pečení začala díky babičce. Právě ona mi dala první recepty a naučila mě, jak připravovat sladkosti. Od té doby jsem začala péct pro svou rodinu a moje dorty, koláče, štrúdly a dezerty měly vždy úspěch u blízkých i přátel. Přestože jsem milovala cukrářství, zvolila jsem si jinou profesi. Po škole jsem studovala finance a začala pracovat jako ekonomka. Pečení zůstávalo mým koníčkem, mou vášní. Osm let jsem pracovala na oddělení fakturace v solidní firmě, ale postupně jsem si uvědomila, že chci něco víc. V určitém okamžiku jsem se rozhodla opustit stabilní pozici a věnovat se tomu, co mi opravdu přináší radost.